Angela Merkel zagovarja vezi z Rusijo in izključitev Ukrajine iz Nata

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel za BBC dejala, da so bili plinski posli, ki jih je sklenila z Rusijo, namenjeni pomoči nemškim podjetjem in ohranjanju miru z Moskvo.

Vztrajala je tudi, da bi se vojna z Ukrajino začela prej, če ne bi leta 2008 preprečila vstopa Kijeva v Nato.

Angela Merkel je Nemčijo vodila 16 let. Na položaju je bila v času finančne krize, migrantske krize leta 2015 in, kar je pomembno, ruske invazije na Ukrajino leta 2014.

Ali je bila do Moskve premehka? Prepočasna pri pomoči Kijevu? Če leta 2008 ne bi preprečila članstva Ukrajine v zvezi Nato, ali bi bila zdaj tam vojna?

V pogovoru za BBC v Berlinu je gospa Merklova odločno zagovarjala svoj čas na položaju.

Po njenem mnenju bi se vojna v Ukrajini začela prej in bi bila verjetno hujša, če bi Kijev leta 2008 začel pot v Nato.

„Še prej bi prišlo do vojaškega spopada. Povsem jasno mi je bilo, da predsednik Putin ne bi mirno gledal, kako Ukrajina vstopa v Nato.

Merklova je v redkem intervjuju, odkar je pred tremi leti izstopila iz politike, izrazila zaskrbljenost zaradi novih groženj Vladimirja Putina, da bo uporabil jedrsko orožje.

Voditelja sta se v dveh desetletjih dobro spoznala.

„Narediti moramo vse, kar je mogoče, da preprečimo uporabo jedrskega orožja,“ pravi nekdanja nemška kanclerka.

„Na srečo je o tem pred časom govorila tudi Kitajska. Ne sme nas ohromiti strah, vendar moramo tudi priznati, da je Rusija največja oziroma poleg ZDA ena od dveh največjih jedrskih sil na svetu.

„Potencial je zastrašujoč.“

Čeprav je večino časa svojega mandata uživala visoke ocene priljubljenosti, se je gospa Merklova zdaj znašla v defenzivi.

Pravkar je objavila svoje spomine z naslovom Freedom. In čas je zanimiv.

Pravi, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zagotovila mirne načine sodelovanja z Rusijo.

Dejansko je Putin začel obsežno invazijo na Ukrajino le nekaj mesecev po njenem odhodu s položaja.

To je v Evropi spodbudilo temeljit pregled energetskih politik, diplomacije z Rusijo in tudi migracijskih politik, ki so pod vodstvom gospe Merkel postale stalnica.

Na čelu največjega evropskega gospodarstva je bila, kot pravi nekdanji italijanski premier Matteo Renzi, dejanska voditeljica Evrope – „šefica Evropske unije“.

„Se spomnite, kako je (nekdanji ameriški državni sekretar) Henry Kissinger govoril: „Katera je telefonska številka Evrope?“,“ pravi. „Moj odgovor je bil: jasno, mobilna številka Angele Merkel.“

Dodaja, da je pri presojanju Merklove zapuščine – nad Rusijo in sicer – pomembno, da se spomnimo na norme tistega časa.

„Angele ne moremo napadati zaradi odnosov z Rusijo,“ pravi.

„Leta 2005, 2006 so bili [ti odnosi] cilj vseh v Evropi, ne le Angele Merkel.“

Pod Merklovo so Nemčija in njena energetsko lačna velika industrija postali odvisni od Moskve. Nemčija je zgradila dva plinovoda, neposredno povezana z Rusijo.

Predsednik Zelenski je ta poceni plin označil za geopolitično orodje Kremlja.

Gospa Merklova je za BBC povedala, da je imela pri plinovodih dva motiva: Nemški poslovni interesi in ohranjanje miroljubnih vezi z Rusijo.

Kolegice iz EU in zveze Nato v vzhodni Evropi se z njo odločno niso strinjale.

Poljski poslanec Radoslaw Fogiel je dejal, da je nemški plin napolnil rusko vojno blagajno, iz katere je bila financirana invazija na Ukrajino.

Merklova vztraja, da je poskušala omejiti ruske napade na Ukrajino s pomočjo diplomacije in pogajanj, ki pa – kot priznava – na koncu niso bila uspešna.

Sankcije proti ruski energiji so nesorazmerno močno prizadele nemško industrijo. Država je prisiljena iskati druge dobavitelje in zdaj kupuje drag utekočinjeni zemeljski plin. Podjetja pravijo, da jih stroški hromijo.

Novo obdobje v odnosih Evrope z Rusijo se je „žal“ začelo po popolni invaziji na Ukrajino, pravi Merklova.

V ponedeljek se bodo sestali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Poljske in Italije, da bi razpravljali o poslabšanju razmer na ukrajinski fronti.

Sedemdesetletna Merklova mora zdaj braniti svojo zapuščino tudi na drugih področjih.

Migracijska kriza leta 2015, ko je Nemčija odprla vrata več kot milijonu prosilcev za azil, je bila morda odločilen trenutek njenega mandata.

Nekateri so jo sovražili, drugi so jo pozdravljali.

Ameriški predsednik Barack Obama jo je hvalil kot pogumno in moralno voditeljico.

Kritiki pa so ji očitali, da je vdihnila življenje takrat skoraj nepotrebni skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD).

Ta je zdaj v nemških javnomnenjskih raziskavah pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v začetku prihodnjega leta na drugem mestu.

Glavni politični vzgib AfD je močno protipriseljensko sporočilo.

Angela Merkel priznava, da je AfD dosegla velike uspehe, vendar se za svoje politične odločitve ne opravičuje.

Glede namigov, da je njena politika leta 2015 pomagala spodbuditi protimigrantske in skrajno desne stranke tudi drugod, vključno z Nizozemsko, Poljsko in Francijo, potem ko je poskušala uvesti kvote migrantov v državah EU, Merklova pravi, da ne more biti odgovorna za vso Evropo.

Edini način za boj proti skrajni desnici je zaustavitev nezakonitih migracij, pravi.

Evropske voditelje poziva, naj več vlagajo v afriške države, da bi izboljšali tamkajšnji življenjski standard in da bi bilo manj ljudi v skušnjavi, da zapustijo svoje domove.

Vendar pa vlade pravijo, da zaradi počasnega razvoja evropskega gospodarstva in zaskrbljenosti volivcev zaradi življenjskih stroškov ni veliko denarja, ki bi ga lahko prihranili.

Angela Merkel se je zdelo, da je na prvo mesto postavila svojo državo in njene gospodarske interese, ko je šlo za nakup ruske energije ali med krizo v evrskem območju, ko so ji južne države EU očitale, da jih je stisnila z varčevalnimi ukrepi, da bi rešila nemške banke in podjetja.

Toda tudi doma v Nemčiji ji zdaj očitajo, da zaporedne krize preprosto „obvladuje“ in da ni izvedla daljnosežnih, morda bolečih reform, ki bi zagotovile prihodnost njene države in EU.

Nekateri Nemčijo označujejo za „bolnega človeka Evrope“.

Njeno gospodarstvo, ki je bilo nekoč izvozna velesila na svetovnem prizorišču, se giblje tik nad recesijo.

Volivci ji očitajo, da ni vlagala v ceste, železnice in digitalizacijo, ampak je raje ohranjala uravnotežen proračun.

Pod vodstvom Angele Merkel Nemčija ni postala odvisna le od Rusije na področju energije, ampak tudi od Kitajske in ZDA na področju trgovine. Te odločitve niso prestale preizkusa časa.

Donald Trump ob vrnitvi v Belo hišo januarja grozi s kazenskimi carinami na uvoz.

Gospa Merklova ima nekaj misli za nervozne evropske voditelje, ki se soočajo s Trumpom 2.0.

Njegov prvi mandat je zaznamovala jeza na Evropo, zlasti Nemčijo, zaradi nizke porabe za obrambo in trgovinskih primanjkljajev. Te zamere do Evrope se niso spremenile.

Kakšni so Merklovi nasveti za ravnanje z njim?

„Zelo pomembno je, da veste, katere so vaše prednostne naloge, jih jasno predstavite in se ne ustrašite, saj je Donald Trump lahko zelo odkrit,“ pravi.

„Zelo jasno se izraža. In če to počneš, se vzpostavi določeno vzajemno spoštovanje. Takšna je bila moja izkušnja.“

Toda evropski voditelji, ki se soočajo z ZDA, Kitajsko in Rusijo, so prestrašeni – verjetno bolj kot v času Angele Merkel.

Gospodarstvo peša, volivci so nezadovoljni, tradicionalna politika je pod pritiskom skrajne desnice in skrajne levice.

Kitajska in Rusija sta bolj optimistični, Zahod je na svetovnem prizorišču šibkejši.

Na Bližnjem vzhodu in v Evropi gorijo vojne, pri čemer se zdi, da Donalda Trumpa manj zanima krepitev evropske varnosti.

Morda zato Angela Merkel pravi, da se te dni, ko jo svetovni voditelji, ki jih dobro pozna, pokličejo za nasvet, z veseljem odzove.

Ko pa jo vprašam, ali pogreša vso to moč in politiko, hitro odgovori: „Ne, sploh ne.“

Vir:BBC

SPONZORIRANA VSEBINA