Logarjevi Demokrati

nove skrbi Janeza Janše

Osrednji lik na slovenski politični desnici tudi po ustanovitvi Logarjevih Demokratov ostaja Janez Janša. Stranka, ki jo je pred tednom dni ustanovil Anže Logar, se kaže kot dete, spočeto v političnem incestu. Potem ko je (bilo) jasno in razvidno, da je bila stranka zasnovana v dogovoru med Janšo in Logarjem, ni več jasno, ali je prvi s tem dogovorom še zadovoljen in ali se po naročenem Logarjevem projektu že ne čuti ogroženega. Razlog bi utegnil biti v tem, da se je Logarjev všečni populizem v zadnjih dveh letih, torej od njegove predsedniške kandidature, kazal kot »gazela« , kot hitreje rastoče »podjetje« od Janševe SDS. Ključ stagnacije SDS seveda tiči v Janševi temni figuri mefista, ki mu ni mar za moralo, za ustavne norme, pravila obnašanja, ki diskvalificira, ki je kapriciozen, ki širi sovraštvo, ki razdvaja, ki je državo vzel za talca … Taka je vsaj percepcija njegovih kritikov. Na drugi strani razočaranja desnice naj bi v Logarjevi osebi stal novi politični odrešenik, ki mora, metaforično . rečeno, zdaj pred Herodovo dolgo roko smrti bežati v Egipt …

Janši se po ustanovnem kongresu nove stranke najbrž ni več treba bati. Ostaja kralj desnice, toda to je tudi razlog za skrb, kajti Logarjev politični projekt, ki sta ga skupaj zasnovala, bolj posega v volilno bazo SDS kot v NSi ali SLS.

V nekem drugem razmerju Janši se po ustanovnem kongresu nove stranke najbrž ni več treba bati. Ostaja kralj desnice, toda to je tudi razlog za skrb, kajti Logarjev politični projekt, ki sta ga skupaj zasnovala, bolj posega v volilno bazo SDS kot v NSi ali SLS. Vsekakor ne v Golobovo Svobodo, ali mogoče celo Hanovo SD, kot sta si oba želela. To pomeni, da Janša z Logarjevim projektom problema še ni rešil, nemara ga je celo povečal. Podobno kot Joe Biden Donaldu Trumpu v ZDA mu zmago na naslednjih volitvah še naprej lahko zagotovi samo Robert Golob in nihče drug, podobno kot je sam na zadnjih volitvah zagotovil zmago – Golobu. Toda do Logarja ima Janša neko drugo razmerje, ki je v tranzicijski politični kulturi pomembno. Logar na fasadi svoje politične pojave namreč nosi diametralno nasprotne lastnosti politične kulture kakor Janša. Je spravljiv proti Janševi maščevalnosti, je toleranten proti Janševi nestrpnosti, komunicira spoštljivo proti Janševi »greznici« in mašineriji osebnega diskvalificiranja v lojalnih medijih sumljivega finančnega porekla. Logarjeva nova stranka glede političnega, celo gospodarskega programa ne premore bistvenega odmika od drugih primerljivih strank (razen od Levice), na politični fasadi pa ga od SDS zanesljivo razločuje prijaznost v komuniciranju, deklarirana neškodoželjnost do drugih ljudi in strank, apriorna vključujoČ0st, skratka c;_ivilizacijski bonton. In prav te lastnosti Logarja osebno in njegove stranke na eni strani, na drugi pa Janeza Janše in njegovega medijskega aparata za diskvalificiranje, so ključni dokaz za začetni dogovor med doslej zavezniškima politikoma.

Ko te povsem razčlovečijo V sredo je direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač predavala na letnem posvetu Združenja zdravstvenih zavodov na Ptuju. Tja jo je združenje uradno povabilo že pred časom. Zaradi povabila na srečanje se je nanjo vsul plaz diskvalifikacij, na njihovo logiko in algoritem njene diskvalifikacije, tokrat ne le v direktni izvedbi aktivistov in digitalnih robotov SDS, temveč tudi nekaterih politično aktivnih zdravnikov, je ta teden na svojem portalu In media res opozoril že Boris Vezjak. Nika Kovač je sama v javnih sporočilih in kolumni spregovorila o sporočilih in diskvalifikacijah, ki jih je prejemala zaradi povabila na dogodek v zadnjem času. Najbolj pretresljiv je bil tale njen zapis: »Jutri nastopam na konferenci zdravstvenih delavcev. Zadnje tedne sem se glede napadov počutila zelo sama. Občutek sem imela, da sem lahko vse, samo človek ne. Občutek sem imela, da so me nekateri ‘mediji’, anonimni komentatorji in nekateri zdravniki popolnoma razčlovečili. O meni je dovoljeno reči vse: prasica, s kolom bi te, komentirati, kako sem videti in kako govorim. Dovoljeno se je norčevati iz moje hude kronične bolezni. Utrujena sem in nisem okej.« Vso to gonjo je v parlamentu začela vodja poslanske skupine SDS, poslanka Jelka Godec, ki je na ministrico za zdravje naslovila poslansko vprašanje, ali nastop Nike Kovač pred združenjem oce. njuje kot primeren. Stopnjevala se je v Janševih medijih, končno je dobila pospešek pri nekaterih zdravnikih. Vezjak je s citiranjem njihovih besedil kot vzorčna omenil Federica V. Potočnika, Sama Vesela in Roberta Lipovca. Predavanje se je v sredo odvilo, na pozive zdravnika Sama Vesela, da predavanje bojkotirajo, se prisotni na srečanju očitno niso odzvali, in dvorane do konca predavanja ni zapustil nihče. Motivacija neuspelega bojkota je bila bržkone mešanica političnega in interesa hibridne privatizacije javnega zdravstva, toda vsebovala je tudi idejo, da o sistemu javnega zdravstva lahko razpravljajo le zdravniki. Ta teza je onkraj dvoma družbeno nevarna in nesprejemljiva.

Po politični nedolžnosti Dantejev pekel Vse dogajanje opozarja na zloveščost in konkretnost tega temnega medijskega stroja za diskvalifikacijo in na konkretnem primeru ga nismo predstavili po naključju. Dokazuje, kako poteka diskvalifikacija nekoga, ki ga ima Janša za politično nevarnega, za pravega nasprotnika, za nekoga, ki lahko ogrozi njegove cilje. Tega so bili deležni že mnogi, tudi pisec teh vrstic, pa Jaša Jenull, Teja Jarc, Barbara Rajgelj, Nika Kovač in mnogi drugi politični nasprotniki. Anže Logar, če misel izpeljemo do konca, do današnjega dne ni doživel diskvalifikacije take vrste in takih dimenzij. Janševa kritika je tu benigna, splošna, nekako dialektična, nikakor ne osebna, in značilnost prave Janševe kritike, kadar gre zares, je natanko osebna diskvalifikacija. To je značilnost, ki se je ne more otresti in pri presoji njegovih taktičnih manevrov velja za nezmotljiv lakmusov papir. Njegovi mediji so obenem njegov smodnik in sodnik. Nova24 je ob ustanovitvi Logarjevih Demokratov napisala kritiko programa, ki bi je bil vesel vsak prijatelj: »Program Demokratov je nov poskus slovenskega blagega socializma.« Očita jim, da so premalo ekonomsko liberalni in da so stranka »statusa quo« . Toda SDS potrebuje »liberalnega partnerja« , ki ji bo »komplementaren« , ne ,klon NSi, SMC ali LMŠ. Potrebuje stranko, ki bo dojela, da je konec časa starega tipa svetovnih politikov in da je čas za »Mileia, Trumpa, Bukeleja … « . Seveda se vse to lahko spremeni v trenutku, ko bo Janša dojel, da Logarjeva stranka bolj posega v njegovo volilno telo kot v Golobovo, Toninovo ali v neopredeljene. Gledano programsko ta stranka ne ponuja ničesar novega, podarja pa, da bo naslednja vlada sestavljena prav na programskih izhodiščih, torej na izhodiščih tega, kar ne predstavlja nič novega. Politična kultura na ravni retorike – ta je zdaj prepoznavna blagovna znamka Anžeta Logarja – namreč ni programska platforma, temveč šele (in to je v Sloveniji že veliko) contitio sine qua non političnega bontona. Ne gre torej več za to, da bi Logar prinesel nekaj novega, povrhu je v leporečnosti že dobil novega konkurenta, Vladimirja Prebiliča, Kot kaže, gre za to, da potem, ko je z obraza odstranil tančico politične nedolžnosti, v politični prostor vstopa na način, ki so ga ubrali vsi strankarski novinci doslej. Teh se je sčasoma po pravilu prijela oznaka »že videno« . če bi bilo pri Logarju po kakem naključju drugače, ga v Janševih »logih« čaka inferno, Dantejev pekel, nekaj, kar je z njegove strani v ponovitvah že nekajkrat doletelo Niko Kovač, tudi vse prej naštete in še koga. Temu zavržnemu načinu bi se morali upreti vsi v Sloveniji.

VIR: DELO

SPONZORIRANA VSEBINA