Manhattan je padel, naslednji bo Berlin, kot simbol moči novega šerifa

Leonard Cohen, Manhattan, Berlin in Elon Musk: Kako se prepletajo glasba, politika in ambicije

Petnajst let bo minilo od tistega oktobrskega večera leta 2009, ko je kanadski pesnik in pevec Leonard Cohen kot prvi umetnik napolnil povsem novo dvorano Stožice v Ljubljani. Njegova enigmatična pesem First We Take Manhattan, Then We Take Berlin je bila tisti večer ena izmed najbolj vznemirljivih točk programa. Kaj pa pravzaprav pomenijo ti verzi? Ali gre za lirično sporočilo, geopolitično slutnjo ali celo prerokbo? Pesem, nastala leta 1987, ko je Berlin še vedno delil zid, še danes vzbuja različne interpretacije.

Manhattan in Berlin: Simbola moči

Ko Leonard Cohen zapoje First We Take Manhattan, Then We Take Berlin, se sliši kot načrt za osvajanje sveta. Manhattan, finančno središče Zahoda, in Berlin, simbol političnega in kulturnega preobrata, postajata metafori za moč in vpliv. Danes, v letu 2024, se zdi, da sta ta dva mesta ponovno v središču zgodovinskih dogodkov.

Na Manhattnu je Elon Musk, najbogatejši človek na svetu, s svojim premoženjem v višini 486 milijard dolarjev presegel celo legendo Johna D. Rockefellerja. Musk, tesno povezan z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je postal ključna figura v ameriški politiki. Njegova vloga v Trumpovi administraciji, kjer je zadolžen za deregulacijo, je še okrepila njegov vpliv. Wall Street, finančno srce Manhattna, je “zavzet”.

Muskova vizija za Berlin

Medtem ko se Trump pripravlja na vrnitev v Washington, Musk obrača svoj pogled proti Berlinu. V decembru 2024 je Musk na družbenih omrežjih izjavil, da lahko Nemčijo reši le skrajno desna stranka AfD (Alternative für Deutschland). Njegovi komentarji so sprožili val polemik, še posebej po tem, ko je nemškega kanclerja Olafa Scholza označil za “nekompetentnega bedaka”. Muskova podpora AfD-ju ni naključna – v Nemčiji ima velike gospodarske interese, vključno z gigatovarno Tesle blizu Berlina.

Muskova ambicija, da bi vplival na nemško politiko, ni brez precedensa. Zgodovina je polna primerov, ko so ameriški poslovneži poskušali oblikovati politično prihodnost drugih držav. Henry Ford je v dvajsetih letih 20. stoletja s svojimi antisemitskimi publikacijami okrepil razpoloženje v Nemčiji, medtem ko so podjetja, kot so IBM, General Motors in Ford, sodelovala z nacističnim režimom. Poslovna genialnost in politični idiotizem se, kot kaže, ne izključujeta.

»Ambicija najbogatejšega zemljana in najtesnejšega sodelavca ameriškega predsednika, da bi urejal politične zadeve v Nemčiji, je očitna. Musk je v Nemčiji, nedaleč od Berlina, postavil gigatowrno.«

manhattan je padel

Ali je svet le igra močnih?

Muskova podpora populističnim gibanjem v Evropi in ZDA kaže na globlji trend: poskus preoblikovanja sveta po lastni viziji. Toda ali je to res tisto, kar je Leonard Cohen predvidel s svojo pesmijo? Ali je svet le igra močnih, ki si želijo osvojiti Manhattan in Berlin?

Ko se bližamo novim političnim in gospodarskim izzivom, se zdi, da so Cohenove besede bolj relevantne kot kdaj koli prej. Njegova pesem nas spominja, da so zgodovina in prihodnost vedno prepleteni z ambicijami, močjo in negotovostjo. In medtem ko se svet spreminja, ostaja vprašanje: kdo bo naslednji, ki bo zavzel Manhattan in Berlin?

Leonard Cohen nam je zapustil več kot le pesmi – zapustil nam je vizijo sveta, ki še vedno čaka na svojo razlago.