ELON MUSK kot glavni reformator ZDA

Leta 2017 je Elon Musk označil Donalda Trumpa za

»prevaranta« in »enega najboljših bleferjev na svetu«.

Danes je na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago znan kot stric Elon in je v najožjem krogu novoizvoljenega predsednika. Pred kratkim sta skupaj spremljala izstrelitev rakete. Zavezništvo med vodilnim politikom in najbogatejšim človekom na svetu ustvarja koncentracijo moči, ki jo oba želita uporabiti z eksplozivnim učinkom in poskrbeti za zmanjšanje -birokracije, rušenje uveljavljenih liberalnih prepričanj in deregulacijo v imenu rasti. Trump ima mandat za izvajanje takšnih sprememb. Kljub gospodarski moči ZDA so številni na Main Streetu, Wall Streetu in v Silicijevi dolini razočarani nad razsipnostjo in nesposobnostjo ameriške vlade. In to upravičeno. Država potrebuje prenovo. Vendar lahko reforma pod vodstvom Muska povzroči nov problem: nastanek nevarne in skorumpirane oligarhije.

Krčenje izdatkov

Le nekaj tednov po tem, ko je Trumpu pomagal zmagati na volitvah, se je Elon Musk povzpel na vrh oblasti. Novoizvoljeni predsednik ga je imenoval v novo svetovalno telo, imenovano Doge, ki je zadolženo za zniževanje izdatkov. Musk že vzpostavlja stike s tujimi voditelji in lobira za imenovanje v kabinet. Seveda ni prvič, da ima neki tajkun v ZDA tako izjemen vpliv. V 19. stoletju so v gospodarstvu dominirali roparski baroni, kot je bil John D. Rockefeller. Na začetku 20. stoletja, ko še ni bilo ameriške centralne banke (Federal Reserve), je John Pierpont Morgan deloval samostojno kot centralna banka, ki jo je upravljal sam. Podjetja Elona Muska so bolj globalna kot veliki monopoli iz 19. in 20. stoletja in manjša, če jih merimo glede na dobiček v primerjavi z BDP. Musk Inc. je vreden le približno dva odstotka ameriškega borznega trga. Njegove glavne enote so Tesla, podjetje za proizvodnjo električnih vozil; SpaceX, podjetje za satelitske komunikacije in rakete; omrežje x, nekdanji twitter; in xAI, zagonsko podjetje na področju umetne inteligence, ki je bilo pred kratkim ocenjeno na 50 milijard dolarjev. Večina teh podjetij ima tržne deleže pod 30 odstotki in resno konkurenco. The Economist ocenjuje, da deset odstotkov Muskovega osebnega premoženja v višini 360 milijard dolarjev izhaja iz pogodb in »daril« ameriške vlade, 15 odstotkov s kitajskega trga, ostalo pa od domačih in mednarodnih strank.

Vodilni motilec

Musk je drugačen tudi zato, ker pomeni motnjo. Namesto da bi izkoriščal monopole za dvig cen ali ustvarjal stabilen bančni sistem kot temelj financ, večina podjetij skupine Musk Inc. uporablja tehnologijo za zniževanje stroškov na konkurenčnih trgih. Ta motnja je bistvo Muskove mesijanske ideologije, v kateri inovacije premagujejo težko rešljive izzive človeštva, od podnebnih sprememb do kolonizacije Marsa. Uresničitev teh oddaljenih ciljev temelji na genialnosti, ki je potrebna za nenehno preoblikovanje industrijskih procesov. Njegova želja po svobodnejšem delovanju pomaga razumeti njegov prezir do ortodoksij, vključno s tem, kar sam dojema kot »woke« oziroma »budni« konformizem. Musku predstavlja država oviro za rast, in sicer v vsem – od birokratov, ki so dopustili, da so obrambna podjetja zmanipulirala ameriški vladni trg na področju izstrelitev v vesolje, do kalifornijskih uradnikov, ki s predpisi urejajo tovarne Tesla. Tako Trump kot Musk želita radikalno preoblikovati celotno zvezno vlado. Musk je dejal, da si bo služba za vladno učinkovitost (Doge) prizadevala za znižanje stroškov v vrednosti kar dveh bilijonov dolarjev (2000 milijard dolarjev) od sedmih bilijonov dolarjev letnega zveznega proračuna ter za ukinitev številnih agencij. Takšne cilje bi lahko označili za naivne – dva bilijona dolarjev je namreč več kot celotna diskrecijska poraba vlade. Vendar je reforma nujna, saj proračunski primanjkljaj znaša šest odstotkov BDP, dolg pa skoraj sto odstotkov. Zarjaveli Pentagon se le težko prilagaja dobi dronov in umetne inteligence. Lobiranje uveljavljenih podjetij je vzrok, da se je nabralo za skoraj rekordnih 90.000 strani zveznih predpisov. Tudi če bi Musk dosegel le delček svoje liberalizacije, bi Amerika lahko veliko pridobila.

Z razširitvijo državnega vpliva na trgovino, industrijsko politiko in tehnologijo se povečuje tveganje za kriminalni prevzem države.

Toda kakšne so nevarnosti? Tu sta kronizem in podkupovanje. Novoizvoljeni predsednik je ekonomski nacionalist, panoge, v katerih ima Musk svoje interese, pa so zaradi rivalstva s Kitajsko, militarizacije vesolja in čezmejnih dezinformacijskih vojn postale strateške. Bližina oblasti bi mu lahko omogočila prilagajanje predpisov in carin v svojo korist ter oviranje konkurentov na področjih, kot so avtomobili, kriptovalute, avtonomna vozila in umetna inteligenca. Od začetka septembra se je skupna vrednost podjetij Musk Inc. povečala za 50 odstotkov na 1,4 bilijona dolarjev, kar je daleč preseglo trg in konkurente, saj vlagatelji stavijo, da bo Musk izkoristil svoje prijateljstvo s predsednikom za izjemne dobičke. Obenem pa bi Musk lahko naredil usodne napake, zlasti na področjih, kjer nima izkušenj. Njegova presoja na področju zunanjih zadev se je izkazala za nepredvidljivo v primeru mikroupravljanja uporabe satelitske storitve Starlink v Ukrajini in primerjave statusa Tajvana s Havaji. Njegova ljubezen do pozornosti, teorij zarote in družbenih medijev je skrb vzbujajoča. S 50 milijardami dolarjev svojega premoženja, vezanega na Kitajsko, kjer je locirana polovica Tesline proizvodnje, je očitna tarča za manipulacije. Prav tako bi lahko pogorel preden bi sploh dobro začel, je kombinacija Trump-Musk definicija vnetljivosti. Bodoči predsednik rad zaneti ogenj z najemanjem in odpuščanjem, tehnološki mogotec pa je znan po tem, da za seboj hitro požge mostove. Združitev libertarizma Silicijeve doline in tehnoutopizma s Trampovim nacionalizmom gibanja; Maga (Make America Great Again) je že po naravi nestabilna. Rekonstruiranje vlade zahteva potrpežljivost in diplomacijo, kar pa ni Muskova odlika.

Na drugem planetu

Tudi če bi se Muskova politična kariera izkazala za kratkotrajno bi še vedno lahko imela dva tri škodljiva učinka. Prvi je, da bo politike odvrnila od reformir, vlade. Z njegovim imenovan je bil ta cilj deležen več pozorn kot kdaj prej. Če bo pripravil dodelan program, ki bi se na koncu spektakularno izjalovil, bi ambicije za reševanje vprašanj porabe še več let postavljile na stranski tir. Drugi negativni učinek bi normalizacija dogovarjanja s politiki in tajkuni. Z širitev državnega vpliva na trgovino, industrijsko politiko in tehnologijo se povečuje tveganje za kriminalen prevzem države.

Vir: MT

SPONZORIRANA VSEBINA